Barje je res polno ljubezni. I feel Slovenija  Kačji se združujejo.

Naselile so se na drevo.

Gobice, gobice, ….

Če so štorovke pa ne vem, da niso deblovke.

Ptice se kar razumejo, kaj pa ljudje …

Jaz mam dost, grem nazaj v gozd. Najprej čez vilinsko reko …

… čez mostiček …

V labirint zelenomira, kjer živi moder prijatelj. Pot je prijetna, skrita pred žgočim soncem.

Oh, kakšen mir, vse diši, in tako topli zvoki živih bitij, ki se nevidno oglašajo v zeleni divjini.

Skrivni vhod v gozd na oni strani tega sveta, kje je …

 Tukaj je, moj gozdni učitelj.

Kako si prijatelj, lepo te je objeti, veš tam v mestu je norišnica, ker obrezujejo grmovje, ga pulijo, pa nič. Nič ne kaže na bolje. Vem, vem, ne smemo žaliti rastlin. Žal mi je prijatelj, da ima Satan po vrhu vseha še rastlinsko ime. Vem, res žalostno. Maš prav Janez Sekira je najboljše ime za te kufrfurce. Ma Drevo ti si najboljši prijatelj, se res popolnoma razelektrim od te gnile civilizacije ko te objamem.

Le kje so zadnji preživeli? Nič ne brenči, kje so zum zumi? Je Čebelica Maja še živa?

ALARM >>>> OOO <<<<

Kako je ob različni svetlobi videti zelenilo, ki nas napaja s kisikom ….

Malo drugače …

… in še ena slična …