Za nedavni pomor čebel naj bi bila kriva biocidna sredstva, natančneje fipronil. Omenjena sredstva se uporablja izključno za neposredno zatiranje insektov, pri nas pa taka sredstva niso registrirana že šest let.
Poleg fipronila in njegovega prvega metabolita so našli še preparat spinosad, ki prav tako spada v skupino insekticidov.
Po besedah Kočarja je slednji k smrti čebel predstavljal 12 odstotkov, v čebelah pa so našli tudi iprodion (fungicid), ki pa na same čebele naj ne bi imel bistvenega vpliva. Fipronil je dosegal koncentracijo, ki je presegla več kot stoodstotno letalno dozo oziroma smrtnost in je vzrok za pomor v tej aktivni substanci. “Ta primer kaže, da se po vsej verjetnosti tudi letos ne bomo mogli v celoti izogniti tovrstnih primerov, ta primer kaže, vsaj velik sum je, da ne gre za klasično korelacijo kmetijstva in pomora čebel,” je poudaril.
Veterinarji so ugotovili 70-odstotni padec na posamezno družino. “Glede na to, da smo lani imeli resne težave in smo sprejeli kar nekaj ukrepov ter glede na problematiko, ki je bila obravnavana v dosedanjem času, vezana na koruzo, smo ta primer zelo resno obravnavali,” je poudaril in dodal, da se inšpekcijski postopek nadaljuje.
Strupi:
Pa pojdimo na izobraževanje v spomin Čebelici Maji:
Neonicotinoids
1.) imidacloprid
CONFIDOR GAUCHO MERIT ADMIRE LEDGEND PRAVADO ENCORE PREMISE CONNECT EVIDENCE LEVERAGE MURALLA PROVADO TRIMAX ADVANTAGE
2.) thiamethoxam
ACTARA PLATINUM CRUISER HELIX CENTRIC FLAGSHIP ADAGE MENRIDIAN
3.) clothianidin
PONCHO TITAN CLUCH BELAY ARENA
4.) thiacloprid
ALANTO BARIARD BISCAYA CALYPSO MONARCA PROTEUS
—————————————————-
Od januarja letos v Sloveniji velja uredba o prepovedi uporaba pesticidov v prvem pasu vodovarstvenega območja. Za številne kmete je to velik problem, kakor poroča Večer. Čez dve leti bo na takšnih zemljiščih začela veljati še prepoved uporabe mineralnih gnojil, kar pomeni, da bo dovoljeno le še biološko kmetijstvo. Odgovora, kako problem rešiti, nimajo niti na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so uredbo pripravili, niti na ministrstvu za kmetijstvo, ki je pristojno za kmete.
Kmetje pravijo, da so pripravljeni zemljišča tudi zamenjati, a je predstavnik kmetijskega ministrstva v eni od nedavnih oddaj Odmevi na javni RTV pojasnil, da sklad kmetijskih zemljišč nima na razpolago ustreznih zemljišč, ker je bilo v zadnjih letih v Sloveniji ogromno najboljših zemljišč pozidanih.
S tem je v bistvu priznal mačehovski odnos oblasti do kakovostne pridelovalne zemlje, pa tudi, da Slovenija nima nikakršne zemljiške politike. Pri umeščanju avtocestnih tras v prostor so, recimo, seveda v španoviji s politiko, ves čas imeli glavno besedo tisti, ki so računali na zaslužke s prodajo zemljišč, ne pa tisti, ki bi morali skrbeti za čim bolj racionalno rabo zemljišč in ohranitev čim več kakovostnih kmetijskih zemljišč. Zasebni interesi tistih, ki so bili pri koritu, so ves čas prevladovali nad javnim interesom.
Tistih, ki so poskušali opozarjati, kje in kako bomo pridelovali hrano, kakšno vodo bomo pili, da ne moremo kar povprek uničevati naravnega okolja, nihče ni poslušal, v gradbeni evforiji so bili gladko preslišani. V zadnjih letih so predvsem majhni kmetje množično opuščali kmetovanje, češ da se ne izplača, saj je vse poceni na voljo v trgovini. V občinah, kjer imajo oporečno vodo, so ljudem priporočili, naj pijejo ustekleničeno vodo in podobno.
>>> se nadaljuje …
Arhiv: